Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je v spremstvu soproge Cilie Flores prispel v New York, kjer ga čaka sojenje pred zveznim sodiščem. Letalo Boeing 757, ki ju je prepeljalo iz vojaškega oporišča Guantanamo, je pristalo v letalskem oporišču Stewart National Guard v zvezni državi New York. Ob pristanku so letalo nemudoma obkolili številni agenti ameriških zveznih agenc, vključno s predstavniki FBI in agencije za boj proti drogam DEA. Po navedbah ameriških virov so se preiskovalci vkrcali na letalo takoj po pristanku, da bi izvedli postopke predaje obtožencev v sodno pridržanje. Maduro in Floresova se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred obtožbami o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njun prihod v Združene države Amerike je neposredna posledica nedavne vojaške operacije, v kateri so ameriške specialne sile v Caracasu zajele oba obtoženca. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in sledi večletnim ameriškim prizadevanjem za odstavitev Madura s položaja predsednika Venezuele. Pričakuje se, da bo proces na zveznem sodišču v New Yorku pritegnil izjemno pozornost mednarodne javnosti in močno vplival na nadaljnji politični razvoj v latinskoameriški regiji.

Indonezijske oblasti so nedavno aretirale državljana Brazilije in državljanko Južne Afrike, ki ju obtožujejo tihotapljenja kokaina na Bali. Ti primeri se nadaljujejo v vrsti aretacij in obsodb tujih državljanov zaradi kaznivih dejanj povezanih z mamili v Indoneziji. V državi je sicer na smrtni obsodbi okoli 530 ljudi, večinoma zaradi mamil, med njimi 96 tujcev.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

Senat vrhovnega sodišča v okviru specializiranih senatov za Kosovo v Haagu je zavrnil zahtevo nekdanjega predsednika kosovskega parlamenta in visokega predstavnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Jakupa Krasnićija za začasno izpustitev na prostost. Odločitev je sprejel senat, ki so ga sestavljali sodniki Ekaterina Trendafilova, Christine van den Wyngaert in Daniel Fransen. S tem sklepom Krasnići ostaja v priporu, kjer se nahaja zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Sodišče je pri odločitvi upoštevalo tveganja, ki bi jih prostost obtoženca predstavljala za potek sodnega postopka in varnost prič. Krasnići je eden izmed ključnih obtožencev v procesu, ki vključuje tudi druge nekdanje voditelje OVK, vključno s Hashimom Thaçijem. Obtožnica jih bremeni odgovornosti za nezakonita pridržanja, mučenja in uboje v obdobju konflikta na Kosovu med letoma 1998 in 1999. Obramba je ponovno skušala doseči njegovo izpustitev z navajanjem osebnih okoliščin, vendar so sodniki presodili, da so razlogi za pripor še vedno utemeljeni in nujni za zagotovitev nemotenega sojenja.